Medijsko središče

10 / Novice

OBČINA IZOLA
COMUNE DI ISOLA
Sončno nabrežje 8
Riva del sole 8
SI-6310 Slovenija

ID za DDV: SI16510801

T +386 5 66 00 100
F +386 5 66 00 110
E posta.oizola@izola.si

VLOŽIŠČE, uradne ure
Ponedeljek 8:00 - 12:00
Torek 8:00 - 12:00
Sreda 8:00 - 12:00 in 14:00 - 17:00
Četrtek 8:00 - 12:00
Petek 8:00 - 12:00

12. januarja 2017
Razvoj štirih kilometrov obale bomo dosegli v sodelovanju

Na današnji novinarski konferenci je v prvem delu direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola) Iztok Škerlič predstavil ključne projekte s katerimi se bo v letu 2017 ukvarjal zavod. Ker zavod kot izvajalska struktura projektnega partnerja – Občine Izola, sodeluje tudi v projektu Facilty Point, ki ga vodi Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je projektu nekaj besed namenila tudi pomočnica vodje projekta mag. Olga Abram. V drugem delu je bilo govora o strateških razlogih za zaprtje obalne ceste, ki predstavlja enega ključnih območij za razvoj trajnostne turistične in rekreativne dejavnosti v slovenski Istri. Razloge je predstavil dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za okolje in prostor. Kaj zaprtje pomeni za lokalno skupnost, pa sta ponovno poudarila izolski in koprski župan.

JZP Izola je bil ustanovljen v začetku leta 2016 za povečanje učinkovitosti izvajanja razvojnih projektov s pomočjo evropskih sredstev in ustvarjanja okolja, ki bo spodbudno za samozaposlitev ter zagon novih projektov za občane in podjetja. Zavod preko Občine Izola sodeluje v projektu Facility Point – Podpora upravljavskim (t.i. governance) strukturam makroregionalne strategije Jadransko-Jonske regije (EUSAIR). Projekt ima za cilj nuditi neposredno operativno in administrativno podporo članom Upravljavskega sveta EUSAIR in koordinatorjem Tematskih usmerjevalnih skupin (TSG), kar med drugim zajema tudi pomoč pri pripravi in nadaljnjem razvoju makro regionalnih projektnih konceptov / idej / projektov v dogovoru s TSG. Izvaja se v 6,5 letnem obdobju, in sicer med 1. 5. 2016 in 31. 12. 2022. SVRK je vodilni partner strateškega projekta, v katerem sodelujejo projektni partnerji iz vseh osmih sodelujočih držav, in sicer iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Srbije in Slovenije. V okviru Slovenije je za projektnega partnerja imenovana Občina Izola. Strateški projekt se sofinancira v okviru jadransko-jonskega programa transnacionalnega sodelovanja INTERREG V-B ADRION 2014–2020 (prioriteta 4), pri čemer je 85 % sredstev zagotovljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) ter 15% nacionalnih sredstev.

Glavni cilj zavoda je torej uspešnejše črpanje evropskih sredstev za občino in z občino povezanimi javnimi zavodi ter drugimi organizacijami. Po drugi strani pa bo zavod vplival na bolj spodbudno okolje za razvoj malih oz. družinskih podjetij. »Na zavodu smo se zelo resno lotili dela in smo tako do danes pristopili k več projektom oz. aktivnostim,« je uvodoma povedal Škerlič. V sodelovanju s številnimi institucijami, med drugim z Zavodom RS za varstvo narave, Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor in SVRK, so uspešno izvedli slovenski Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki se je v Istri odvil konec septembra. Zavod je v okviru tega tedna organiziral dve delavnici v Izoli. »Ves čas si prizadevamo, da se s sosednjimi občinami (tudi prek meje) povezujemo. Le na tak način namreč lahko dosežemo usklajen in celovit razvoj na posameznih področjih, ki so za nas strateškega pomena. Danes se je namreč praktično nemogoče razvijati sam; to moramo početi v sodelovanju s sosedi, hkrati pa se truditi čim bolje črpati evropska sredstva, ki so nam na razpolago,« je o pomenu zavoda povedal župan mag. Igor Kolenc.

JZP Izola je sicer pomagal pri kandidaturi Občine Izola za evropska sredstva za delno sanacijo palače Besenghi, kjer je bil največji zalogaj pridobiti vsa kulturno-varstvena soglasja, za plodno sodelovanje se na tem mestu zahvaljujemo ZVKD Enoti Piran za odlično sodelovanje. Skupaj s Krajinskim parkom Strunjan, Občino Ankaran, Občino Milje in regijo Veneto pa še za evropska sredstva za vzpostavitev didaktičnega centra in morskega vhoda v Strunjanski park z izolske strani pod Belvederjem. Ta projekt želi postati vzorčni primer sonaravne ureditve mejne cone med urbanim in zavarovanim območjem, kjer lahko obiskovalci parka uživajo lepote in izvajajo aktivnsoti, ki so v samem parku prepovedane. Trenutno zavod pripravlja prijavo na razpis LAS Istra za nadgradnjo Muzeja Parenzana, ki bo objavljen v začetku leta 2017. Uspešno je bil pridobljen tudi projekt Mala barka 2, z izvajanjem katerega se bo prav tako ukvarjal JZP. Skupaj z izolskim turističnim združenjem se pripravljajo predlogi za doživljajske izkušnje v Izoli, ki bodo turistom pomagale pri preživljanju časa v občini. V letu 2017 pa načrtujejo izvedbo projekta še nagrajevanje uspešnih izolskih podjetniških zgodb.

Hkrati so na zavodu v času od odprtja podali več informacij občankam in občanom glede EU sredstev in možnosti pridobivanja le teh. Vsi zainteresirani lahko Podporno točko EUSAIR obiščejo v času uradnih ur ob ponedeljkih med 12. in 16. uro, sredah od 13h do 17h in petek od 9h do 13h. Obravnavani pa sta bili tudi dve podjetniški pobudi, ki sta bili predani Univerzitetnemu inkubatorju Primorske.

Ker zavod sodeluje tudi pri projektu urejanja območja obalne ceste oz. kopnega dela med Koprom in Izolo v skladu s smernicami EUSAIR, je bil drugi del novinarske konference posvečen tej izjemno pomembni temi za slovensko Istro. Strateške razloge za zaprtje obalne ceste je najprej predstavil dr. Mitja Bricelj, koordinator Okoljskega stebra Evropske strategije za Jadransko-Jonsko regijo. Ta je med drugim povedal: »Z razvojem obalnega območja bi lahko pomembno prispevali k izgradnji nove blagovne znamke slovenskega turizma, ki temelji na kakovostni izrabi naravnih in kulturnih virov.« Poudaril je, da se območje slovenske obale ponaša z največjo biološko pestrostjo, kar je velika turistična prednost v Jadransko-Jonski regiji. Ta je bila že izkoriščena skozi ureditev parka sečoveljskih solin in pa škocjanskega zatoka, sedaj pa se nam ponuja še na območju obalne ceste. Sprostitev obalne ceste za promet pomeni namreč tudi vzpostavitev zelenega in modrega koridorja med Italijo in Hrvaško. V prid zaprtju obalne ceste in uporabi prostora v druge namene pričajo tudi nekateri že sprejeti dokumenti in načrti v zadnjih dvajsetih letih: Protokol o celovitem upravljanju z obalo, cilji Barcelonske konvencije in doseganje ciljev makroregionalne strategije Jadransko-Jonske regije. »Sredstva so na voljo. Finančni viri obstajajo tudi v okviru jadransko-jonskega programa transnacionalnega sodelovanja INTERREG V-B ADRION 2014–2020. Prav tako pa obstajajo še evropski viri za področje ribištva, prometa, turizma in razvoja, ki se jih da izkoristiti,« je pojasnil dr. Bricelj, ki verjame, da če bo Slovenija sledila zastavljenim ciljem za povečanje kakovosti, bo ta postala aktivna jadranska država in ena najbolj kakovostnih obalnih držav v Evropi.

Izolska in koprska občina si že vrsto let prizadevata za zaprtje obalne ceste za promet. Območje dolgo kar štiri kilometre bi radi namenili predvsem turizmu, rekreaciji in športu. »Kot smo danes že slišali je zaprtje te ceste pomembno s strateškega vidika in ni le želja dveh županov. Prostor namreč predstavlja velik potencial tako za prebivalce kot za celotno Slovenijo, hkrati pa tudi za razpoznavnost zunaj meja,« je povedal izolski župan mag. Igor Kolenc. S sodelovanjem na strateški ravni in usklajenostjo, sta oba župana že uspela prepričati vlado, ministrstva, prepričana pa sta, da jima bo v naslednji fazi uspelo prepričati tudi DARS. »Razlogov proti praktično ni oz. so slabo argumentirani, zato verjamem, da smo tik pred ciljem,« je dodal koprski župan Boris Popovič in poudaril, da se je predor skozi Markovec gradil z razlogom, da se obalna cesta zapre, saj je ta del preveč pomemben za gospodarski razvoj slovenske Istre. Popovič je še poudaril, da zgodba o lokalnih vinjetah še ni zaključena. Oba župana sta prepričana, da je to dober ukrep, ki bi ga bilo po vzoru Madžarske mogoče aplicirati tudi na drugih koncih Slovenije. »Ko bo cesta enkrat zaprta, bo ostala zaprta,« je bil jasen Popovič, oba župana pa se zavedata, da se ureditev prostora ne bo zgodila čez noč. »Gre za dolgoleten proces. Prvi korak je torej prostor nameniti ljudem, v drugem koraku pa se bomo začeli pripravljali na razpise za projektiranje. Nekatere delavnice na to temo so bile izpeljane že v preteklosti,« je dodal izolski župan Kolenc in opozoril tudi na 100-metrski obalni pas. Oba župana sta se strinjala, da prostor tik ob morju ni primeren za turistične objekte in da bodo ti v prihodnje gotovo planirali višje, na hribu. Občini sta tudi že pripravili elaborat za zaporo prometa, ki ga bosta v naslednjem tednu posredovali na DARS. Cilj torej ostaja: trajno zaprtje območja obalne ceste za promet.

Nazaj na seznam novic
Arhiv novic
KOLEDAR
< maj 2017 >
POTOSRČEPESONE
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031    

Prijavite se na E-obvestila in bodite tako na tekočem z dogajanjem v naši občini.

Prijavi se zdaj

NOVO NA PORTALU

01. julij 2017
TOTALNO KATASTROFALNA VEČERJA

Komedija Režija: Samo M. Strelec Igralci Dare Sršen: Aleš Valič Jolanda Sršen:...

PRIJAVA NA E-OBVESTILA

S prijavo se strinjate s splošnimi pogoji prejemanja E-obvestil.

×

HVALA

Vaša prijava je bila uspešna.

×