Odlične novice projektnega odbora INHERIT: med trinajstimi sredozemskimi naravnimi območji, ki so prejela trajnostni znak INHERITURA, je tudi krajinski park Debeli rtič! Pobuda s skupnimi turističnimi potmi združuje naravne parke, ki se zavzemajo za vrednotenje naravne in kulturne dediščine ter razvoj trajnostnega turizma.
Projekt INHERIT sicer zajema obalna območja trinajstih držav partneric na severni obali bazena Sredozemskega morja: Albanije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Črne gore, Gibraltarja, Grčije, Francije, Hrvaške, Italije, Malte, Portugalske, Slovenije in Španije. Njegovo osnovno poslanstvo je trajnostno varovati in vrednotiti obalno in pomorsko naravno dediščino Sredozemlja, sofinanciran pa je iz programa sodelovanja Interreg Mediteran.
V Sloveniji je aktivnosti projekta INHERIT odlično koordiniral izolski Javni zavod za podjetništvo in razvojne projekte, zato so se dobre novice poleg Ankarana, matične občine Debelega rtiča, najbolj razveselili prav v Izoli.
»Poleg krajinskega parka Strunjan je tako Debeli rtič rtič zdaj že druga slovenska destinacija v ugledni družbi, v kateri so tudi hrvaški Brioni in Mljet, podvodno mesto Pavlopetri-Elafonisos na grškem Peleponezu, parki v južni Franciji, Malti ali sosednji Italiji,« pravi direktor izolskega zavoda Iztok Škerlič. Poleg naravne navezanosti na morje in trajnostnega varovanja okolja morajo nosilci znaka znati »strateško načrtovati, kako upravljati z okoljem, ga sistematično promovirati in s tem izobraževati in ozaveščati javnost,« dodaja Škerlič.
Območje Debelega rtiča je bilo tokrat edino predlagano s slovenske strani, izbrano skupaj s štirimi hrvaškimi, po dvema francoskima, malteškima in grškima ter po enim italijanskim in španskim območjem.
»Izjemno ponosni smo, da je Krajinski park Debeli rtič prejel trajnostni znak INHERITURA. Po ustanovitvi leta 2018 je to prvo mednarodno priznanje, ki potrjuje naš trajnostni pristop k ohranjanju narave in nas navdaja z novim zagonom za razvoj parka,« je poudarila podžupanja občine Ankaran Barbara Švagelj, predstavnica Krajinskega parka Debeli rtič. »Prav skrb za naravo in biodiverziteto je ena ključnih usmeritev Občine Ankaran. Že prijava je bila odlična iztočnica za izboljšave, priznanje pa je zaveza za takšno delovanje tudi v prihodnje.« Trajnostni znak INHERITURA predstavlja tudi potrditev pravilnosti usmeritev načrta upravljanja krajinskega parka, ki je v zaključni fazi oblikovanja.
Krajinski park Debeli rtič na samem robu Ankaranskega zaliva kljub majhni površini 3,4 km2 odlikuje izjemno bogata vegetacija, v kateri izstopajo vinogradi in oljčni gaji. Nad morjem se pne flišni klif, pod gladino pa na podmorskih grebenih srečamo morske konjičke, želve, leščurje, rakovice in velike morske pajke.
Kot nosilec trajnostnega znaka INHERITURA se bo zdaj Debeli rtič lažje povezoval v večdestinacijske itinerarije, ki jim lahko sledimo vzdolž Sredozemlja, in preko katerih spoznavamo habitate ptic, vinorodna območja, zgodovinska najdišča ali podvodne skrivnosti. Sistem INHERITURA se je prav zaradi tovrstnih povezav izkazal za eno najbolj izvirnih in daljnosežnih pobud projekta INHERIT. Z njim ne le prepoznajo obalna območja, ki si posebej prizadevajo za varstvo okolja in naravne dediščine, temveč jih naredijo zanimiva za obiskovalce z vsega sveta.
O dolgoročni učinkovitosti trajnostnega znaka INHERITURA je na nedavni novinarski predstavitvi govoril Boris Šušmak iz društva DOVES. Poudaril je vključevanje lokalne skupnosti v turistično in okoljevarstveno načrtovanje ter odločanje, s čimer se dosega višjo stopnjo soglasja in izogiba navzkrižjem interesov. Šušmak je na osnovi izkušenj krajinskega parka Strunjan pokazal, kako se v vsega nekaj letih s strateškim načrtovanjem pomanjkljivosti lahko spremenijo v prednosti.
Projekt INHERIT se po dveh uspešnih letih zaključuje konec aprila 2022 z zaključno konferenco v grškem Mystrasu. Slovenija je partnerstvo v projektu poleg uvrstitve v sistem INHERITURA izkoristila še za en izjemno ambiciozen podvig: izdelan je bil naobsežnejši kataster suhozida na svetu! Na območju od Kopra do Postojne in Tolmina, v skupni površini 3.651 km2, je bilo uspešno popisanih kar 11.725 kilometrov suhozidov. Suhozid je oblikoval slovensko kraško in primorsko pokrajino ter skupnostno življenje v njej, od leta 2018 pa je veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik s skupnimi napori osmih držav vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
