Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je jutrišnji dan, 22. marec, razglasila za svetovni dan voda leta 1992 v Riu de Janeiru, leto zatem smo ga prvič obeležili. Več kot 70 odstotkov našega planeta prekrivajo vode. Kljub temu da je voda vir življenja, se ne zavedamo povsem njenega pomena in premalo pozornosti posvečamo skrbi za ohranjanje voda. Tako je dan voda namenjen opozarjanju prav temu, da moramo skrbeti za ohranjanje vseh oblik vode.
V Sloveniji sta hidrološko izstopali leti 2022 in 2023. Prvo je bilo po podatkih Agencije RS za okolje izredno sušno, po slovenskih rekah se je pretakalo za tretjino manj vode kot običajno v primerjalnem obdobju 1991–2020 (najmanj vodnate so bile reke na južnem Primorskem). Nasprotno je bilo leto 2023 izredno vodnato, po naših rekah se je v povprečju pretakalo za tretjino več vode kot običajno. Leto 2022 je bilo tretje najmanj vodnato in leto zatem tretje najbolj vodnato po letu 1981 (vsaj po podatkih do marca lani). S projekcijami podnebnih sprememb napovedujejo veliko medletno spremenljivost pretokov. Razlike bodo še posebej izrazite poleti, ko bodo zaradi višjih temperatur in povečanega izhlapevanja daljša obdobja nizkovodnega stanja, ob pričakovani večji intenzivnosti padavin pa se bodo povečale konice pretokov. Pozimi lahko zaradi več dežja pričakujemo večjo vodnatost rek in manj zalog vode v snegu za pomlad.
Tema letošnjega svetovnega dneva voda je ohranjanje ledenikov, s čimer želijo poudariti njihovo ključno vlogo pri ohranjanju življenja na Zemlji in njenega vodnega kroga. Ledeniki bistveno uravnavajo svetovno podnebje in zagotavljanje sladke vode, zaradi podnebnih sprememb pa se hitro talijo. Generalna skupščina ZN je resolucijo o tem, da bo letošnje leto mednarodno leto ohranjanja ledenikov, sprejela že decembra 2022 in takrat določila današnji dan, 21. marec, za svetovni dan ledenikov, ki ga tokrat prvič obeležujemo.
Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije ali WMO se več kot 200.000 ledenikov razprostira na skupaj 700.000 kvadratnih kilometrov površin in predstavljajo približno 158.000 kubičnih kilometrov zalog sladke vode na Zemlji. Ocenjuje se, da so v letih 2000–2023 v povprečju izgubili 273 milijard ton mase na leto, kar naj bi povzročilo dvig svetovne morske gladine za približno 0,75 milimetra na leto.
Letošnje mednarodno leto ledenikov vključuje prizadevanja za preprečevanje njihovega nadaljnjega taljenja, ohranjanje njihove vloge in zagotavljanje trajnostne rabe vodnih virov, pa tudi ozaveščanje, spodbujanje sodelovanja in zavzemanje za ukrepanje, izboljšanje znanstvenega razumevanja ter krepitev političnih okvirov in finančne podpore. Glavna partnerja te pobude sta UNESCO in Svetovna meteorološka organizacija.
Kot kažejo meritve, se površina alpskih ledenikov drastično zmanjšuje. Triglavski ledenik meri le še 0,2 hektarja in v prihodnjih nekaj letih naj ne bi bilo več mogoče zaustaviti dokončnega izginotja takšnih ledenikov.
