Zlivanje odpadnega jedilnega olja v kanalizacijo ali odtok povzroča resne okoljske in tehnološke težave. Olje, ki se nabere v vodnih telesih, preprečuje dotok kisika, ogroža vodni ekosistem in onesnažuje podtalnico, ki je v Sloveniji ključen vir pitne vode. Obnovitev kakovosti podtalnice lahko traja več stoletij. Poleg tega se olje useda na stene kanalizacijskih cevi, kar povzroča zamašitve in otežuje vzdrževanje mreže. V greznicah ali majhnih čistilnih napravah olje moti biološke procese razgradnje, kar lahko privede do njihove okvare.
Pravilno zbiranje olja je tudi zakonska obveznost, saj Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji (Uradni list RS, št. 70/08 in 44/22 – ZVO-2) prepoveduje njegovo odlaganje v kanalizacijo ali mešanje z drugimi odpadki. Doma lahko uporabljeno olje ohladimo, precedimo in shranimo v zaprti plastični ali stekleni posodi, ki jo hranimo na hladnem in temnem mestu do odvoza. Najpreprostejša rešitev za gospodinjstva so ulični zbiralniki, nameščeni na ekoloških otokih, kjer lahko olje prelijemo ali odložimo v zaprti embalaži. Alternativa so premične zbiralnice, če jih komunalna podjetja organizirajo, ali oddaja v zbirnih centrih.
Nepravilno ravnanje z oljem: miti in resničnost
Obstaja več mitov o ravnanju z odpadnim jedilnim oljem. Pogosta napačna prepričanja vključujejo domnevo, da olje z detergenti postane neškodljivo. Detergenti sicer razpršijo olje na drobne kapljice, vendar te še vedno onesnažujejo cevi in otežujejo delo čistilnih naprav. Prav tako je kurjenje odpadnega olja v domačih pečeh nevarno, saj nepopolno zgorevanje ustvarja strupene snovi, predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi.
Odpadno olje kot vir novih izdelkov
Zaradi visoke cene in dobrih možnosti za predelavo se odpadno jedilno olje ne sežiga, temveč ga večino izvozimo v druge države, članice EU, največ v Avstrijo in Nemčijo, kjer ga v rafinerijah predelajo v glicerin, ki se uporablja v farmaciji, in v biodizel. Iz enega litra odpadnega olja nastane 0,9 litra biodizla, kar zmanjša odvisnost od fosilnih goriv. Za uspešno predelavo mora biti olje čim čistejše – brez primesi hrane, vode ali kemikalij.
V Sloveniji ni predelovalca, ki bi bil zmožen predelati večje količine omenjene surovine v biodizel, se pa iz olja izdelujejo dišeče sveče in ponuja tudi komplete za izdelavo svečk doma.
Porast zbranih količin: izziv in priložnost
Leta 2022 so zbiralci zbrali 360 ton odpadnega olja in masti, kar kaže na pozitiven trend, vendar še vedno veliko olja konča v naravi. Ključ do uspeha so akcije ozaveščanja in namestitev novih uličnih zbiralnikov. Potrošniki lahko prispevajo z rednim odnašanjem olja na zbirna mesta, podobno kot pri baterijah ali električnih odpadkih. Vsako dejanje šteje: pravilno zbrano olje postane surovina, ne pa onesnaževalec.
Namenski ulični zbiralniki torej pripomorejo k pravilnemu ločevanju in zbiranju odpadnega jedilnega olja, saj potrošniku skrajšajo pot do zbirnega mesta in zahtevajo manj logistike pri zbiranju in shranjevanju. K pravilnemu zbiranju pripomorejo tudi akcije ozaveščanja in razdeljevanje namenskih posod za zbiranje odpadnega jedilnega olja doma. Informacije o tem, kje je vam najbližji zbiralnik oziroma zbirni center, lahko preverite na spletni strani www.ojo.si.
S pravilnim ravnanjem lahko vsak posameznik prispeva k zmanjšanju onesnaženja in pametni rabi naravnih virov.
Vir: ZPS.si, splet
Medobčinska uprava Istre
