Mediji so poročali o večmilijonskem občinskem projektu, na osnovi katerega bi 7 ha zemljine, na kateri so danes oljčniki in vinogradi, prepeljali v 8 km oddaljene Korte.
Po sprejetem OPN se bo v Izoli nadomestilo samo 7 ha delno zapuščenih kmetijskih zemljišč za Drogo (kjer je predvidena nova poslovna cona) za 11 ha nekdaj obdelovalnih površin v izolskem zaledju. V ta namen je bila izdelana strokovna pedološka študija na biotehniški fakulteti UL. Ta je bila podlaga za pripravo OPN in ni prišla v javnost sedaj, kot so poročali mediji, temveč je javno dostopna že od leta 2019. Uradno je bila predstavljena na javni obravnavi OPN. Njen namen je bil ugotoviti vsa potencialna območja, primerna za vzpostavljanje novih kmetijskih zemljišč. Gre za zemljišča v državni lasti na obrobju obstoječih kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da se hkrati rešuje problematiko zaraščenih državnih zemljišč. 11 ha določenega terasastega območja je bilo izbranih zaradi najnižjih izvedbenih stroškov. Vzpostavljanje kmetijskih zemljišč je v javnem interesu. Kmetijstva ne gre povezovati zgolj z ekonomskim vidikom, temveč je tesno povezano z ukrepanjem proti neugodnim podnebnim spremembam in eroziji. Obenem se s takim ukrepom varuje krajino in omogoča protipoplavno zaščito območja. Drugačne rešitve za razvoj kmetijstva v naši regiji ni. Stroške vzpostavitve novih kmetijskih zemljišč bo krila občina.
Zemljišča se bo nadomeščalo fazno, sočasno z izgradnjo nove poslovne cone. Študija je prvi primer dobre prakse na državni ravni, ki strokovno in učinkovito rešuje vsa glavna vprašanja, povezana s kmetijstvom v Izoli. Kmetijska zemljišča bodo vzpostavljena tam, kjer so nekoč že bila. Te spremembe so trajnostne in jih bo omogočal uveljavljeni OPN.
Na povezavi lahko poslušate celotno izjavo mag. Marka Starmana, vodje Urada za prostor in nepremičnine, ki jo je podal novinarju.
