Veliko ljudi meša pojma počitek ter spanec, kot da pomenita isto, pa temu ni tako, čeprav sta oba izjemno pomembna. O stanju spanca govorimo samo takrat, ko se zavest izključi. Malo ljudi je treba prepričevati v dejstvo, da je spanje pomembno. To bi se zdelo enako potrebno, kot da poskušamo prepričati nekoga, da je ogenj vroč ali da je voda mokra. Vendar ko govorimo o pomembnosti počitka, ljudje sploh nimajo občutka o tem, koliko je ta pomemben za ohranitev zdravja.
Kaj je počitek? To je obdobje neaktivnosti, skozi katero lahko telo ponovno dobi porabljeno energijo. Ko črpamo energijo hitreje, kot se ta lahko polni, obdobje neaktivnosti omogoča telesu vzpostavitev prvotnega stanja. To smo vsi že doživeli. Ko smo utrujeni, se za nekaj sekund usedemo ter zapremo oči, potem pa kar naenkrat pridemo k sebi ter se počutimo osveženi, čeprav smo počivali le nekaj sekund. Obstajajo štiri vrste počitka, ki jih lahko uporabimo za ponovno »polnjenje« ter »osvežitev«: fizični počitek nastane pri prenehanju telesne aktivnosti – ko se usedemo ali uležemo ter se sprostimo; počitek čutil dosežemo s tišino ter zaprtimi očmi, kajti s pomočjo teh čutil se odvaja energija; emocionalni počitek se doseže s nesodelovanjem pri katerih koli temperamentnih oblikah dogajanja, do katerih prihaja v odnosu med ljudmi, mentalni počitek pa s tem, da se ne ukvarja z intelektualnimi aktivnostmi.
V bistvu je počitek zmanjšanje potrošnje energije, kar omogoča telesu, da usmeri energijo k obnavljanju. Zelo je koristen za ponovno »oživljanje«. Iz mnogih razlogov je lahko včasih nočni spanec nezadosten, morda zaradi posebno stresnega dneva, zaradi toksične krize, skozi katero prehaja naše telo, ali zato, ker razmišljamo o kakšni pomembni situaciji v življenju. Ko ne spimo dobro zaradi katerega koli od navedenih razlogov ter smo čez dan zaspani, takrat potrebujemo počitek. Ko nekaterim ljudem predlagaš, naj se malo spočijejo, je to zanje nekaj nesprejemljivega, saj ljudje najmanj skrbimo za tisto, kar bi hoteli najdalj ohraniti – lastno zdravje. V današnji atmosferi hrupa ter meteža, navdihnjenega z deloholizmom ter željo po uspehu in napredku, so biološke potrebe telesa včasih žrtvovane v korist uspešnosti. Večinoma se stres, pod vplivom katerega je toliko delavcev, lahko pripiše prisiljevanju telesa, da dela več kot je sposobno, ter ga na ta način pripelje do zloma. Naša kultura, ki temelji na imperativu uspeti za vsako ceno, nas je pripeljala do tega, da bi nekateri ljudje raje videli, da jih zasačijo pri kraji, kot pri popoldanskem dremežu. Zato ljudje pretiravajo ter se naprezajo, čeprav čutijo potrebo po počitku, pri čemer uporabljajo razne stimulanse (kava, čaj, zdravila, alkohol). Vendar ima takšen način tudi svojo ceno. Problem se na dolgi rok samo povečuje, ne pa rešuje. Ljudje, ki gredo po tej poti, še dodatno izgubljajo energijo. V mnogih državah sveta je popoldanski počitek, tako imenovana siesta, normalna ter celo del kulture. Tudi živali čez dan počivajo, ko je vroče. Dremanje pomaga pri ohranjanju zdravja ter splošnem dobrem stanju telesa. Veliko bolje se je v tišini za kratek čas spočiti z zaprtimi očmi in na ta način povečati učinkovitost pozno popoldne ter zvečer, kot pa preskočiti potrebni počitek ter zmanjšati efektivnost v poznejših urah.
Dremanje je pomembno tudi zato, ker pospešuje telesne funkcije, vključujoč prebavo, ter na ta način pomaga zdravju z boljšo oskrbo tkiv s hranljivimi snovmi. Počitek preprečuje pretirano izčrpanost ter pripelje do večje učinkovitosti. Ko smo utrujeni, se ostrina misli ter telesna moč precej zmanjšata.
Da bi ena skodelica kave šla skozi ledvice ter sečila, je potrebnih 24 ur. Ljudje, ki spijejo nekaj skodelic kave na dan, vročo čokolado ali gazirane pijače, imajo veliko kofeina v krvnem obtoku. Stimulacija, pridobljena s kofeinom, lahko ovira spanec, še posebej dober spanec. Telo mora porabiti energijo za odvajanje kofeina, obenem pa istočasno pridobi manj energije zaradi pomanjkanja spanca, kar tvori začarani krog. Svež zrak je naslednji dejavnik, ki vpliva na količino ter kakovost spanca. Pomembna je tudi hrana, ki jo zaužijemo pred spanjem. Če se najemo, preden gremo spat, potem med spanjem telo porabi veliko energije za prebavo, namesto za druge funkcije. Tudi Waterhouse je s sodelavci (2007) ugotovil, da se rezultati atletov poslabšajo, če ne spijo dovolj, in da urica počitka ali spanca po kosilu precej izboljša njihove sposobnosti.
Prispevek je povzet po diplomskem delu Vpliv pomanjkanja spanca na psihofizične sposobnosti turističnih vodnikov na daljših potovanjih iz leta 2010, katerega avtor je Vojko Vučković, prof. športne vzgoje in mag. ter asistent na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli.
Medobčinska uprava Istre
