V Izoli so ob prisotnosti visokih političnih gostov odprli Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki letos poteka pod geslom Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost. Tradicionalni dogodek, ki vsako leto privabi številne udeležence na slovensko Obalo, stremi k ozaveščanju o morju in obali ter o potrebi po uravnoteženju njunega gospodarskega potenciala in okoljske trajnosti. Skozi leta se je dogodek razvil v eno izmed ključnih platform za srečevanja in izmenjavo izkušenj med vsemi štirimi makroregionalnimi strategijami EU. Takšna povezovanja omogočajo hitrejši napredek, spodbujajo inovativne ideje, ustvarjajo sinergije ter prispevajo k boljšim rezultatom in višji dodani vrednosti za makroregionalno sodelovanje.
Na uradnem odprtju 9. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2024 so kot slavnostni govorniki nastopili župan Občine Izola Milan Bogatič, minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije Aleksander Jevšek ter državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije Marko Štucin.
Župan Občine Izola, g. Milan Bogatič, je na novinarski konferenci izpostavil pomen Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki je skozi leta postal ključna platforma za sodelovanje lokalnih ter mednarodnih deležnikov, in povedal, da ga je Evropska komisija v svojem nedavnem poročilu prepoznala kot zgleden primer učinkovitega povezovanja makroregij. Posebej je poudaril dogodek na temo gradbenih posegov v morju in na morskem obrežju, ki bo potekal 19. septembra v izolski Manziolijevi palači. Posvet sta v okviru Tematske usmerjevalne skupine EUSAIR za kakovost okolja ter Nacionalnega odbora Desetletja oceanov (NODO) zasnovala Robert Turk, predsednik Odbora za okolje in prostor Občine Izola, in prof. Dušan Žagar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v sodelovanju z Javnim zavodom za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola ter koordinatorjem Kakovosti okolja EUSAIR, Mitjo Bricljem. »Gre za razpravo o preprečevanju ali zmanjševanju negativnih vplivov na morski in obrežni ekosistem ob gradbenih posegih v morju in na morskem obrežju, kar je izjemno aktualna tema tudi za priobalni pas med Koprom in Izolo. Pri tem si poleg EU-sredstev želimo aktivnejše vloge države – tudi pri zagotavljanju sofinanciranja. Nesporno gre za projekt državnega pomena, ki ne more biti zgolj na plečih lokalnih skupnosti in sredstev EU, katerih delež se znižuje zaradi vse večje razvitosti Slovenije. Celoten proces je bil do sedaj voden po najboljših praksah in Slovenija mora biti ponosna na to, da EUSAIR prepoznava ta prostor kot vzorčen primer integriranega upravljanja kopnega in morja,« je pojasnil župan in ob tem izpostavil, da tak pristop odlično ponazarja pomen povezovanja strokovnjakov na lokalni, regionalni in mednarodni ravni ter predstavlja primer dobre prakse pri iskanju rešitev za izzive v vseh štirih makroregijah, še posebej v Jadransko-jonski.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek se je zahvalil vsem partnerjem, ki so prispevali k uspešni organizaciji dogodka v Izoli, ki zagotovo postaja osrednje mesto izmenjave dobrih praks med vsemi štirimi makroregionalnimi strategijami EU. Slovenija ima izjemno geostrateško lego v EU, leži na stičišču treh makroregionalnih strategij, je dobro vpeta v energetske, transportne in druge povezave EU, kar predstavlja potencial za še uspešnejše sodelovanje. Po njegovih besedah v makroregionalnem prostoru regije in države delijo skupne izzive, s katerimi se lahko učinkovito spoprijemamo le, če sodelujemo. Sodelovanje prispeva k izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Najboljši način za učenje je pogled preko meja. Ko izvemo več o uspešnih čezmejnih praksah, lahko učinkoviteje uporabimo svoje vire. Zaščita morja ne bi bila uspešna brez sodelovanja in prav tu lahko uporabimo okvir sodelovanja, ki ga ponujajo makroregije. »Rezultati projektov čezmejnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni potrjujejo, da je vredno investirati v sodelovanje. Uspešna kandidatura Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 in izvedba skupnih naložb sofinanciranih s sredstvi EU ne bi bila mogoča brez uspešnega čezmejnega sodelovanja med mestoma,« je zaključil minister Jevšek.
Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, je poudaril, da je makroregionalno sodelovanje priložnost, da s svojim znanjem in izkušnjami razvijamo sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, po drugi strani pa lahko v alpski makroregiji izmenjujemo dobre prakse z najrazvitejšimi državami v Evropi. »Slovenija v letu 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo in veseli nas, da slednje že prinaša konkretne rezultate. Na pobudo slovenskih deležnikov bo v času našega predsedovanja podpisana namera o vzpostavitvi makroregionalnega Središča za krožno gospodarstvo v Alpah, ki ga bodo vodile slovenske inštitucije. S tem Slovenija prevzema pomembno odgovornost na področju, ki bo v okviru te makroregije v prihodnosti ena izmed prioritet. Poleg krožnega gospodarstva je prioriteta slovenskega predsedovanja alpski makroregionalni strategiji tudi kakovost življenja za mlade v Alpah in trajnostno upravljanje z vodami. Na tem področju smo organizirali poseben dogodek za mlade iz alpske regije v Kamniku, kjer so mladi spoznavali posledice in proces obnove po lanskoletnih poplavah. Na podlagi tega smo skupaj z mladimi v pripravili priporočila za ozaveščanje mladih o pomenu trajnostnega upravljanja z vodami v alpskem prostoru,« je še povedal državni sekretar Štucin in povabil na sklepni dogodek slovenskega predsedovanja, ki bo 14. in 15. novembra na Brdu pri Kranju.
V nadaljevanju je potekal visoki politični panel z naslovom Kohezijska politika po letu 2027: makroregije in EU-programi – usklajevanje pristopov pri naslavljanju skupnih izzivov. Na njem so sodelovali ugledni govorci, med drugimi Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije, Domagoj Mikulić, državni sekretar na Ministrstvu za regionalni razvoj in sklade Evropske unije Republike Hrvaške ter Sławomir Tokarski, direktor z Evropske komisije. Panelisti so se osredotočili na prihodnost kohezijske politike in usklajevanje programov EU za trajnostni razvoj v vseh štirih makroregijah.
Domagoj Mikulić, državni sekretar, Ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU Republike Hrvaške, je izrazil hvaležnost za priložnosti, ki jih imamo in jih bomo ustvarjali v prihodnosti na področju kohezijske politike in makro-regionalnega sodelovanja. Ministrstvo za regionalni razvoj in EU-sklade Republike Hrvaške je leta 2023 začelo posvetovanja z glavnimi deležniki, da bi oblikovalo nacionalno stališče o prihodnosti te politike. Mikulić je poudaril, da mora kohezijska politika ostati osredotočena na zmanjševanje razlik med regijami EU, spodbujanje dolgoročne konvergence in zmanjševanja vrzeli med manj in bolj razvitimi regijami EU ter državami članicami. Prav tako je izpostavil pomembno vlogo makroregionalnih strategij, ki z institucionalnim sodelovanjem in prenosom znanja prispevajo h kohezijskim ciljem, ter pohvalil uspešno sodelovanje s Slovenijo v okviru programa Interreg Slovenija-Hrvaška.
»Letošnji panel o prihodnosti kohezijske politike je pomemben za javnost, da sedaj, ko smo sredi izvajanja finančne perspektive 2021–2027, razmišljamo in ustvarimo cilje prihodnje sedemletne finančne perspektive skupaj z ljudmi, da bodo lahko državljani evropske unije imeli čim več koristi od teh sredstev tudi v prihodnje. Evropski državljani namreč vedno bolj čutijo, kako pomembne so povezave, tudi makroregionalne strategije, prav v času kriz,« je dejal dr. Sławomir Tokarski, direktor Generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko Evropske komisije. Evropska komisija se vedno z veseljem odzove povabilom v uspešna lokalna okolja, kot je Izola. »Čestitam organizatorjem za organizacijo tega dogodka in odlično časovno umestitev, ki ravno sovpada s predstavitvijo kolegija komisarjev EU, hkrati pa se pripravlja nov finančni razrez, zato je sedaj pravi čas za načrtovanje skupnih projektov v makroregiji in širše, kjer bo Slovenija igrala še naprej pomembno vlogo,« je še dodal dr. Tokarski.
Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij vse do petka, 20. septembra, ponuja pester program dogodkov, odprtih za javnost, ki vključujejo teme o kohezijski politiki 27+, krožnem gospodarstvu, digitalizaciji, pametni specializaciji, mehkih veščinah in gradbenih posegih v morju ter na kopnem. Posebna pozornost bo namenjena tudi viziji in poslanstvu Desetletja Združenih narodov na področju znanosti o oceanih za trajnostni razvoj 2021–2030, kar dodatno poudarja globalni pomen dogodka. Slovenija kot edina država v celoti sodeluje v kar treh od štirih strategij, zato je tudi pravi kraj za srečevanje vseh deležnikov.
Dogodki, namenjeni širši javnosti, bodo potekali v Manziolijevi palači in v prostorih raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Pričakujemo, da se bo v Izoli v tem tednu zvrstilo več kot 300 udeležencev iz 20 evropskih držav.
