Občinska celostna prometna strategija (OCPS) Občine Izola bo nadgradila Občinsko prometno strategijo iz leta 2017 s sodobnimi prometnimi rešitvami. Te bodo pomembne pri reševanju problematike motornega prometa v mestnem jedru, elektrifikaciji prevozov in digitalizaciji prometa kot tudi pri reševanju problematike mirujočega prometa, izboljšanju javnega potniškega prometa, deljeni mobilnosti pa tudi pri načrtovanju večje varnosti in udobja pešcev in kolesarjev.
Bistvo celostnega prometnega načrtovanja je ustvarjati integriran trajnostni prometni sistem, ki bo povezal vse oblike mobilnosti ter upošteval potrebe lokalne skupnosti. Temeljil bo na zanesljivih podatkih ter na črpanju nacionalnih in evropskih finančnih virov za podporo trajnostnim projektom.
Nova vizija bo podlaga za oblikovanje ukrepov, da bo Izola bolj povezana, varna in trajnostno usmerjena. Prizadevala si bo za manj lokalnih emisij onesnaževanja in toplogrednih plinov zaradi prometa, za boljšo dostopnost storitev ter za varne sodobne prometne rešitve, ki bodo povezovale zaledje z urbanim središčem in obalnim pasom. S tem bo prispevala k boljši kakovosti življenja občanov.
Štirje najpomembnejši cilji
Udeleženci delavnice širše delovne skupine, ki je potekala sredi januarja, dveh javnih razprav (v Kulturnem domu 15. januarja in Vaškem domu Šared 20. januarja) ter digitalne javne razprave med 10. in 17. februarjem so med 7 obveznimi cilji, ki jih je predlagalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kot 4 najpomembnejše izbrali: večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu; vsem dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost; boljšo kakovost življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti ter cilj, da bodo prebivalci bolj zdravi in aktivni (preostali cilji so nižje lokalne emisije onesnaževal in toplogrednih plinov iz prometa, okrepljeno lokalno in regionalno gospodarstvo ter boljša dostopnost osnovnih storitev in aktivnosti).
Izdelovalec OCPS iz podjetja IGEA je skupaj s partnerjem PNZ opravil ankete v osnovnih šolah, med splošno javnostjo in pri nekaterih delodajalcih. Preseneča podatek, da gre skoraj 49 odstotkov anketiranih otrok v šolo peš ali s skirojem, z rolerji, s kotalkami, z rolko – samih ali s prijatelji. Tudi 16 odstotkov občanov gre peš po opravkih, 66 odstotkov jih uporablja osebni avtomobil. 74 odstotkov se jih z avtomobilom vozi na delo. Leta 2023 je bilo v občini registriranih 571 vozil na 1000 prebivalcev, kar je blizu tedanjemu slovenskemu povprečju (579). Glavnina delovnih migracij v našo občino poteka iz sosednjih dveh občin, podobno velja za migracije iz naše občine. Pri prometnih nesrečah izstopata podatka za leto 2020 in 2023: v prvem primeru je bilo smrtno ali hudo poškodovanih 10 oseb v motornih vozilih, v drugem 9 kolesarjev.
Kaj si želijo občani?
Sodeč po anketah si občani želijo:
- bolj varne šolske poti
- vzpostavitev novih parkirnih mest (garažne hiše, sistem »P+R«, dodatne modre cone ...)
- več površin za pešce ter prilagoditev prometnih površin starejšim in osebam z omejitvami
- umirjanje prometa v naseljih in preusmerjanje tovornega prometa izven urbanih območij
- nadgradnjo prevozov na klic (vključno s kurjerco) in več avtobusnih oziroma železniških linij
- vzpostavljanje območij umirjenega prometa, kjer imajo prednost pešci
- več površin za kolesarje in večjo varnost zanje
- dodatno omejevanje dostopa za osebna vozila
- javni sistem za izposojo (električnih) koles.
Ključne priložnosti in prioritete glede hoje
Izdelovalec strategije ugotavlja, da se skoraj 62 odstotkov otrok v šolo poda peš, s skirojem, z rolerji, s kotalkami, z rolko – samih ali s prijatelji oziroma v spremstvu staršev ali odraslih. 30 odstotkov sodelujočih v anketi pešači več, kot so pred 5 leti. 43 odstotkov jih ocenjuje, da se je urejenost/število prehodov za pešce, pločnikov in pešpoti v občini v zadnjih letih izboljšala/o.
Med ključnimi priložnostmi, ki izhajajo iz vseh dosedanjih aktivnosti, so tako: zagotovitev varnih šolskih poti, izboljšanje varnosti pešcev in privlačnosti pešpoti, širitev območij, namenjenih pešcem, jasna ločitev pešpoti in kolesarskih poti na kritičnih odsekih ter večji nadzor.
Kot prioriteto se tako predlaga izboljšanje varnosti, dostopnosti in privlačnosti pešpoti.
Ključne priložnosti in prioritete glede kolesarjenja
Ključne priložnosti: večja varnost kolesarjev, javna izposoja koles, integracija kolesarjenja z drugimi oblikami mobilnosti, varna kolesarska mreža znotraj Izole, med Izolo in zaledjem ter med naselji.
Prioriteta: da bi kolo uporabljali obiskovalci in občani (slednji za vsakodnevne opravke).
Ključne priložnosti in prioritete glede javnega potniškega prometa
Ključne priložnosti: mestna linija in integracija z medkrajevnim potniškim prometom oziroma širitev sistema mini električnih avtobusov kurjerc, optimizacija in širitev linij javnega potniškega prometa, multimodalnost in povezovanje različnih oblik mobilnosti z integrirano vozovnico, razvoj prilagodljivih in dinamičnih oblik prevoza.
Prioriteta: javni potniški promet, dostopen vsem in po meri uporabnikov.
Ključne priložnosti in prioritete glede motornega prometa
Ključne priložnosti: omejitev prometa v starem mestnem jedru in tranzitnega prometa v določenih ulicah, načrtovanje, vzdrževanje in posodabljanje ukrepov za celovito umirjanje prometa, učinkovitejša organizacija prometa med turistično sezono, spodbujanje souporabe vozil, optimizacija dostave v mestu.
Prioriteta: varnost in umirjanje motornega prometa, da bo manj vplivov na Izolo in turistična območja.
Ključne priložnosti in prioritete glede mirujočega prometa
Ključne priložnosti: celovito načrtovanje in učinkovito izvajanje parkirne politike, povečanje parkirnih zmogljivosti na obrobju mesta in razvoj sistema »P+R«, ureditev dodatnega parkiranja za motorje in turistične avtobuse, digitalizacija parkirnega sistema, spodbujanje e-mobilnosti, zelene ureditve parkirnih površin.
Prioriteta: aktivna parkirna politika, usklajena s potrebami domačinov in turistov.
Država načrtuje tudi ureditev trajnostne mobilnosti na regionalnem nivoju. Ob tem so določene prioritete, pomembne za našo občino, prepoznali tudi v sosednjih občinah. Skupaj bi lahko imeli delovno telo za pripravo medobčinskih projektov in učinkovitejšo komunikacijo z državo ter vzpostavili skupni sistem izposoje koles v mestih in zaledju. V slovenski Istri bi se lahko odločili še za:
- daljinsko kolesarsko povezavo Eurovelo 9 (Postojna–Kozina–Koper–Izola–Piran–Pulj)
- izboljšanje frekvence medkrajevnega avtobusnega prevoza
- vzpostavitev medkrajevnega avtobusnega prevoza do bližnjih občin sosednjih držav (Milje, Trst in Umag, Buje) ter letališč Trst, Ljubljana
- turistični avtobus »Hop-on, hop-off« kot del javnega potniškega prometa oziroma turistične sezonske linije, ki bi vključevala prevoz koles in bi jo lahko uporabljali tudi domačini
- javni pomorski potniški promet (skupaj z Miljami/Trstom in Umagom)
- skupni parkirni sistem »P+R«
- poostren nadzor medobčinskega redarstva
- večjo frekvenco vlakov
- preučitev pobude o vzpostavitvi lahke obalne železnice.
Kaj sledi?
V nadaljnjih korakih bodo oblikovane končne prioritete in strateška vodila OCPS. Sledili bosta potrditev s širšo delovno skupino ter delavnica na temo ukrepov in scenarijev. V zadnjem koraku bo predlog OCPS skupaj z načrtom aktivnosti obravnaval občinski svet.
