V obdobju od 7. februarja do 12. marca 2025 je bila izvedeno anketiranje, ki se je osredotočalo na ravnanje z odpadnimi zdravili. Raziskava je zajela širok spekter vprašanj, povezanih z uporabo zdravil, njihovim odlaganjem ter ozaveščenostjo o vplivu zdravil na okolje. V anketi je sodelovalo 486 anketirancev, ki so delili svoje izkušnje in poglede o tej pomembni temi.
Ključni rezultati raziskave so pokazali, da je skoraj polovica anketirancev, natančneje 49 %, porabila vsa predpisana zdravila, medtem ko jih 51 % vprašanih ni porabilo v celoti. Najpogosteje uporabljena zdravila so protibolečinska, o čemer je poročalo 72 % anketirancev, medtem ko so antibiotiki zasedli drugo mesto. Po drugi strani pa so najmanj uporabljena zdravila za uravnavanje krvnega sladkorja (11 %), pomirjevala (9 %) in antidepresivi (9 %).
Vir: Odgovora št. 2 in 1 v anketi Kam gredo naša zdravila? z dne 7. 2. 2025
Glede na rezultate ankete 9 % anketirancev redno porabi vsa predpisana zdravila, vendar pa je 56 % anketirancev priznalo, da jim redko, enkrat na nekaj let, ostanejo neuporabljena zdravila. Občasno se to zgodi 28 % anketirancem, medtem ko 10 % anketirancev pogosto naleti na neporabljena zdravila. Ti podatki nakazujejo, da je problem neporabljenih zdravil prisoten pri precejšnjem deležu populacije, kar odpira možnosti za izboljšanje upravljanja z zdravili.
Vir: Odgovor št. 8 v anketi Kam gredo naša zdravila? z dne 7. 2. 2025
Glede ravnanja z neuporabljenimi zdravili je 62 % anketirancev odgovorilo, da vrača zdravila v lekarno, kar je pozitiven znak o zavedanju o pravilnem ravnanju. Kljub temu pa 15 % anketirancev zdravila odvrže v smeti, kar predstavlja resno okoljsko tveganje, saj nepravilno odlaganje lahko škoduje okolju. Zelo pomembno je, da se ta delež zmanjša, kar bi lahko dosegli z boljšim izobraževanjem in ozaveščanjem o pravilnih postopkih odstranjevanja zdravil.
Vir: Odgovor št. 3 v anketi Kam gredo naša zdravila? z dne 7. 2. 2025
Anketirani so izrazili tudi zaskrbljenost glede ozaveščenosti javnosti o vplivu nepravilnega ravnanja z zdravili. Čeprav 98 % anketirancev ve, da nepravilno odlaganje zdravil škoduje okolju, jih je le 15 % seznanjenih s tem, kaj se z zdravili zgodi, ko se jih zavrže. To nakazuje na vrzel v znanju, ki bi jo bilo treba zapolniti z izobraževalnimi kampanjami in dostopnimi informacijami.
Vir: Odgovora št. 7 in 5 v anketi Kam gredo naša zdravila? z dne 7. 2. 2025
Na podlagi anketnih odgovorov lahko opazimo, da je mnenje o ozaveščenosti ljudi glede pravilnega ravnanja z odpadnimi zdravili precej raznoliko. Največji delež vprašanih, kar 70 %, meni, da večina ljudi ne ve, kako pravilno ravnati z odvečnimi zdravili. To nakazuje na pomanjkanje splošne ozaveščenosti o tem pomembnem vprašanju, ki ima lahko resne posledice za okolje in zdravje ljudi.
Na drugi strani pa 7 % vprašanih meni, da je večina ljudi seznanjena s pravilnim ravnanjem z zdravili, kar kaže na optimističen pogled na situacijo, a ta delež ostaja zelo majhen. Zanimivo je tudi, da je 25 % anketirancev izrazilo negotovost glede ozaveščenosti ljudi, kar dodatno odraža kompleksnost problema in morda tudi pomanjkanje informacij.
Skupaj ti rezultati kažejo, da obstaja velika potreba po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju javnosti o pravilnem ravnanju z odpadnimi zdravili. To vključuje informacije o tem, kako in kam jih pravilno zavreči ter o potencialnih okoljskih in zdravstvenih tveganjih, povezanih z nepravilnim odstranjevanjem teh snovi. Povečanje ozaveščenosti bi lahko pomagalo zmanjšati škodljive vplive na okolje in zdravje ljudi, kar je ključno za trajnostni razvoj in zaščito javnega zdravja.
Vir: Odgovor št. 11 v anketi Kam gredo naša zdravila? z dne 7. 2. 2025
Analiza odgovora na vprašanje, kaj se zgodi z zdravili po tem, ko jih zavržete ali oddate v lekarno, razkriva zanimive vpoglede v znanje in zavedanje ljudi o ravnanju z neporabljenimi zdravili. Skupno je bilo zbranih 174 odgovorov, pri čemer večina anketirancev (85 %) ni prepričana o usodi zdravil, kar lahko pomeni, da obstaja pomanjkanje ozaveščenosti o pravilnih praksah ravnanja z zdravili. Nizka stopnja znanja lahko vodi do nepravilnega ravnanja z zdravili, kar ima lahko negativne posledice za okolje in zdravje ljudi.
Sklepamo lahko, da je treba okrepiti prizadevanja za ozaveščanje ljudi o tem, kako in zakaj je pomembno pravilno ravnati z zdravili, da bi izboljšali tako varnost posameznikov kot tudi zaščito okolja.
Vir: Odgovor št. 5 v anketi Kam gredo naša zdravila? z dne 7. 2. 2025
Anketiranci so izrazili tudi svoje predloge za izboljšanje, ki vključujejo več informacij v lekarnah, ozaveščevalne kampanje, izobraževanje v šolah ter jasnejša navodila na embalaži. Te usmeritve so ključne za povečanje ozaveščenosti in razumevanja o pravilnem ravnanju z zdravili.
Vir: Odgovora št. 10 in 12 v anketi Kam gredo naša zdravila? z dne 7. 2. 2025
Zaključki raziskave jasno kažejo na potrebo po večjem poudarku na izobraževanju in ozaveščanju o ustreznih postopkih odstranjevanja zdravil. Ključno je sistematično informiranje o ustreznih postopkih odstranjevanja zdravil, kar bi lahko prispevalo k izboljšanju trajnostnega ravnanja z njimi. Kljub visoki ozaveščenosti o škodljivosti odpadnih zdravil obstaja velika vrzel v konkretnem znanju in praksah, kar pomeni, da je treba nujno okrepiti okoljsko ozaveščenost. Dostopnejše informiranje o pravilnih postopkih odstranjevanja zdravil, še posebej prek prilagojenih kampanj in sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami, bi lahko bistveno pripomoglo k izboljšanju stanja na tem področju.
Analiza metrike klikov in zaključkov ankete
Na podlagi posredovanih podatkov lahko opravimo tudi analizo metrike klikov in zaključkov ankete. Skupaj je bilo zabeleženih 486 klikov na nagovor, kar pomeni, da je toliko ljudi začelo postopek izpolnjevanja ankete. Od teh je 184 anketirancev anketo izpolnilo v celoti, kar predstavlja približno 37,9 % vseh, ki so kliknili na nagovor. Stopnja dokončanja je znašala 35,8 %, kar je relativno dobro, vendar obstaja prostor za izboljšave.
Med anketiranci je 188 oseb delno izpolnilo anketo, kar pomeni, da je 14 anketirancev začelo postopek, a ga niso dokončali. To lahko nakazuje na morebitne težave z motivacijo ali razumevanjem vprašanj. Poleg tega je bilo 10 anket popolnoma praznih, kar pomeni, da so anketiranci začeli izpolnjevati anketo, vendar niso oddali odgovorov. Še 6 anket je bilo delno praznih, kar pomeni, da so anketiranci izpolnili le nekatere dele ankete, kar bi lahko kazalo na težave pri določenih vprašanjih. Skupaj je bilo 298 neustreznih odgovorov, kar vključuje tako prazne kot delno izpolnjene ankete.
Pri odgovoru o starostni strukturi je sodelovalo 173 oseb, od katerih je 24 % moških in 76 % žensk. Starostna struktura ni bila neposredno navedena, vendar bi bilo mogoče predpostaviti, da je vzorec uravnotežen, kar lahko vpliva na rezultate glede na spol.
Vir: anketa Kam gredo naša zdravil z dne 7. 2. 2025
Medobčinska uprava Istre
