Projekt INHERIT se je konec aprila po dveh letih sklenil z zaključno konferenco v grškem Mystrasu. Sloveniji je v okviru projekta uspelo, da sta kar dva krajinska parka, Strunjan in Debeli rtič, pridobila trajnostni znak INHERITURA. Pobuda s skupnimi turističnimi potmi združuje naravne parke, ki se zavzemajo za vrednotenje naravne in kulturne dediščine ter razvoj trajnostnega turizma.
Projekt INHERIT bo v Sloveniji pustil dolgoročen pečat tudi zaradi tega, ker je bil v njegovem okviru izdelan naobsežnejši kataster suhozida na svetu! Na območju od Kopra do Postojne in Tolmina, v skupni površini 3.651 km2, je bilo uspešno popisanih kar 11.725 kilometrov suhozidov. Suhozid je oblikoval slovensko kraško in primorsko pokrajino in skupnostno življenje v njej, od leta 2018 pa je veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik s skupnimi napori osmih držav vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Projekt INHERIT je sicer zajel obalna območja trinajstih držav partneric na severni obali bazena Sredozemskega morja: Albanije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Črne gore, Gibraltarja, Grčije, Francije, Hrvaške, Italije, Malte, Portugalske, Slovenije in Španije. Njegovo osnovno poslanstvo je trajnostno varovati in vrednotiti obalno in pomorsko naravno dediščino Sredozemlja. Sofinanciran je bil iz programa sodelovanja Interreg Mediteran. V 4 letih je za projekte namenil skupaj 5,6 milijonov evrov.
V Sloveniji je aktivnosti projekta INHERIT koordiniral izolski Javni zavod za podjetništvo in razvojne pobude.
»Kar nekaj izkušenj imamo z vodenjem evropskih projektov, a se je Inherit prav posebej odlikoval po zelo oprijemljivih, konkretnih vsebinah in koristih za lokalna okolja – ter po izjemnih strokovnjakih, ki so sodelovali v njem,«, pravi direktor izolskega zavoda Iztok Škerlič.
Na sklepni konferenci v grškem Mystrasu so potegnili črto pod dosežke projekta. Znak INHERITURA bo poslej kar 16 destinacij povezoval v itinerarije, ki jim bodo obiskovalci lahko sledili vzdolž Sredozemlja in spoznavali habitate ptic, vinorodna območja, zgodovinska najdišča ali podvodne skrivnosti. Pobuda INHERITURA se je prav zaradi tovrstnih povezav izkazala za eno najbolj izvirnih in daljnosežnih pobud projekta INHERIT.
Z njo ne le prepoznajo obalna območja, ki si posebej prizadevajo za varstvo okolja in naravne dediščine, temveč jih naredijo zanimiva za obiskovalce iz celega sveta.
Že ob projektu suhozida je izšla poučna publikacija o tem, kako mladim približati aktualne rabah te dragocene kraške dediščine. V sklepni fazi projekta INHERIT pa so strokovnjaki pripravili še brošure, ki spodbujajo povezovanje morja s celinskim zaledjem.
»Posebej ponosni pa smo na serijo desetih kratkih filmov o primorsko-notranjskih kolesarskih poteh«, pravi Maja Košak iz izolskega Javnega zavoda za podjetništvo in razvojne pobude. »S konkretnimi primeri ponazarjamo, kako lahko s trajnostno mobilnostjo vzdolž naše obale in v notranjosti zmanjšamo ogljični odtis«.
Poleg »razvpitih« kolesarskih poti, kot so istrska Parenzana, poti v Goriških Brdih ali na Krasu, so v kratkih, 2-3 minutnih filmih predstavljeni tudi kolesarjenje ob Cerkniškem jezeru, v zaledju Kopra in Pirana ter Ilirski Bistiric, a tudi sistem izposoje urbanih koles v Novi Gorici in italijanski Gorici.
Vseh deset video posnetkov si je mogoče ogledati na YouTube kanalu:
https://youtube.com/playlist?list=PL1PqjRKPf0D-su7X5xJQ1eiB0znnreerS&si=uLCr8uIlM0AllseU .
Prav serija filmov o trajnostni mobilnosti je lep dokaz, kako projekti, kot je INHERIT, dolgoročno vplivajo na podobo naše sredozemske krajine, ohranjanje njenih naravnih bogatstev in razvoj človeških potencialov. Od povezovanja naravnih parkov prek aktualne rabe kulturne dediščine do zmanjševanja ogljičnega odtisa je pogosto le korak – ali obrat kolesa.
