Tempo moderne družbe nam narekuje hiter ritem življenja, saj po navadi ni časa za počitek. Ko govorimo o prehitevajočem načinu življenja in mnogih novih tehnologijah, predvsem pa o komunikacijski in računalniški tehnologiji, ne moremo mimo stresa, ki tako ali drugače vpliva na zdravje in življenje ljudi. Večkrat se zgodi, da ni časa za počitek na račun delovne aktivnosti ter »produktivnosti«. Vendar se vprašajmo, ali je to zares produktivno? Spone sodobnega sveta resnično stiskajo in gnetejo ljudi in mnogi se žal ne morejo prilagoditi, kaj šele, da bi bili pri tem ustvarjalni. Številni so v nenehnem stresu, torej so preobremenjeni, kar ogroža njihovo telesno in duševno integriteto ter zdravje. Še posebej poguben je prikrit socialni stres, ker se mu je zelo težko upirati. To so na primer nenehno tekmovanje, strah pred izgubo zaposlitve, strah pred izgubo pridobljenega socialnega položaja ter še mnogi drugi strahovi in pojavi, ki spremljajo življenje sodobnega človeka. Zato ljudje žrtvujejo spanec, da bi pridobili več časa za delo. Vprašanje pa je, ali je to zares koristno.
Do stresa prihaja zaradi takšnega načina življenja. Vendar kako to preprečiti? Poti je več. Med pomembnejšimi so prav gotovo zadostna količina spanca, pravilna prehrana ter redna rekreativna športna vadba. Ta aktivnost je pomembna zaradi psihosocialnih razsežnosti človekove biti, pozitivnega vpliva na duševno stanje in pozitivnih zdravstveno-bioloških učinkov. Človek je zaradi športne aktivnosti bolj sproščen, čustveno uravnotežen, razvija samozavest in potrpežljivost. Posledično je socialno bolj prilagodljiv. Športna rekreacija bi morala biti prostovoljna, namenjena užitku, protiutež siceršnjim življenjskim obremenitvam, nasprotna tekmovanju, kompenzacija stresu, saj zadnjo – seveda, ob pravilni prehrani ter zadostni količini spanca – lahko ublažimo stres vsakdanjika.
Kot primer naj še dodamo, da so bili rekreativni športniki, ki so bili pred epidemijo COVIDA-19 redno telesno dejavni, še posebej imuni na anksioznost in depresijo. To kaže na pomen vzdrževanja redne telesne vadbe ne le za telesno zdravje, temveč tudi za dobro duševno počutje[1].
Prispevek je povzet po diplomskem delu Vpliv pomanjkanja spanca na psihofizične sposobnosti turističnih vodnikov na daljših potovanjih iz leta 2010, katerega avtor je Vojko Vučković, prof. športne vzgoje in mag. ekon. ter asistent na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli.
Medobčinska uprava Istre
[1] Odstavek je povzet po nedavni raziskavi, ki sta jo izvedla dr. Tanja Kajtna in Vojko Vučković s Fakultete za šport v Ljubljani in je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji Frontiers in Psychology. Pokazala je, da je telesna dejavnost ključ do srečnejšega in bolj zdravega življenja.
