Včeraj je občina izpeljala prvega od treh predvidenih javnih posvetov o predlogih za uskladitev Občinskega prostorskega načrta (OPN) z referendumskimi zahtevami. Približno sto udeležencev sta pozdravila tako župan Milan Bogatič kot Romana Toš, predstavnica Civilne iniciative Gibanje za Izolo, ki je zahtevala referendum, zatem je moderatorka Milena Škrl Marega poudarila, da želi občina z dialogom s širšo zainteresirano javnostjo povečati sprejemljivost krovnega občinskega prostorskega načrta.
V dosedanjem postopku je referendumske zahteve obravnavala posvetovalna skupina, katere člani so tudi predstavniki civilne iniciative, je med drugim povedala predstavnica občinskega urada za prostor in nepremičnine. Za večino referendumskih zahtev so oblikovali skupne predloge za njihovo upoštevanje, nekaterih, kot je zahteva, naj občina gradi neprofitna stanovanja, pa ni mogoče vnesti v OPN, je pojasnila Maja Šinigoj iz podjetja Locus, ki izdeluje OPN. Pri vsebinah, ki jih OPN že upošteva, na primer ureditev suhe marine, so v posvetovalni skupini iskali izboljšave ali pa so občini dali dodatne usmeritve, denimo, da se v OPN preveri sedanje površine VIII. kategorije (gre za stavba zemljišča na območju razpršene gradnje) in vse nepozidane parcele ali njihove dele izloči iz stavbnih zemljišč.
Nina Lipušček, prav tako iz podjetja Locus, je predstavila dosedanje aktivnosti za oblikovanje kriterijev za ureditev kmetij; tudi ti kriteriji bodo del OPN.
Zatem so udeleženci podali svoje pripombe, pomisleke in vprašanja na različne teme. Nekateri so na območju »za Drogo« zagovarjali ohranitev kmetijskih zemljišč, drugi širitev gospodarske cone. Slišati je bilo tudi vprašanje, kje med Rudo in Belvederjem bo mogoče graditi nove hotele, kje nove hiše, ne le stanovanj, in ali je na območju trikotnika pri hotelu Delfin dovoljeno graditi apartmajsko naselje.
Nina Uršič (Locus) je predstavila ključne demografske in druge primerljive podatke v občini: več kot 60 odstotkov vseh območij je že pozidanih, 11 odstotkov vseh stavbnih zemljišč je namenjenih turizmu, delež stanovanjske rabe je v primerjavi z vsemi pozidanimi območji 33-odstoten. "Naš prostor je zelo omejen. Nihče ni kriv za slabe prostorske odločitve v preteklosti, moramo pa sprejeti dobre odločitve za prihodnost," je pozvala ena od udeleženk.
Sledile so vodene delavnice, na katerih je sodelovala polovica vseh udeležencev javnega posveta. V njih so v skupinah po (približno) osem sami predlagali, kako bi uredili območje »za Drogo«, skupno območje Arga in Male opreme ter razširjeno območje ladjedelnice. V posvetovalni skupini so se namreč za območji »za Drogo« in širše območje ladjedelnice dogovorili, naj občina končni predlog upoštevanja referendumskih zahtev oblikuje na podlagi tehtanja vseh vidikov prostorskega načrtovanja, vključno z izsledki javne razprave. Za širše območje ladjedelnice so se še uskladili, naj občina pridobi mnenja prebivalcev, za Argo in Malo opremo pa, naj pristopi k pripravi enotne razvojne strategije za ta prostor ob morju. Sicer je posvetovalna skupina za območje »za Drogo«, kjer neuveljavljeni OPN predvideva ureditev nove gospodarske cone, sprejela predlog, naj se ohrani sedanja kmetijska namenska raba in se stavbnih zemljišč ne širi, za Argo in Malo opremo pa, naj se ohrani veljavna namenska raba območja in se novih stanovanj ne predvidi.
Danes bo javni posvet v vaškem domu na Šaredu in v ponedeljek (18. marca 2024) v OŠ Vojke Šmuc. Tudi ta dva javna posveta bosta potekala od 17. do 20. ure, nanju pa se je bilo treba prijaviti.
