Na jutrišnji dan, 31. oktobra, bomo praznovali dan reformacije, ki nam je prinesla prvo knjigo v slovenščini ter s tem slovenski knjižni jezik. Z reformatorji smo Slovenci dobili temelj kulturne in narodne identitete. Takrat se je rodila zavest, da lahko majhen narod obstane, če zna brati, razumeti in misliti s svojo glavo.
Primož Trubar je leta 1550 z izdajo Abecednika in Katekizma postavil gradnike slovenskega jezika, ki ga z določenimi spremembami uporabljamo še danes. Adam Bohorič je zaslužen za prvo slovensko slovnico, Sebastijan Krelj je oblikoval osnove slovenskega črkopisa, Jurij Dalmatin pa je leta 1584 prevedel Biblijo v slovenščino. Slovenci smo tako postali štirinajsti narod v Evropi z lastnim prevodom Svetega pisma, ki je po kakovosti presegal številne prevode v jezike z daljšo knjižno tradicijo.
Dalmatinov prevod je postal temelj književnega razvoja slovenskega naroda, saj so ga lahko po koncu protestantske dobe, protireformaciji navkljub, na Kranjskem uporabljali tudi katoliški duhovniki. S tem je Dalmatinov jezik trajno zaznamoval slovensko slovstvo, narodovo samozavest in kasnejšo državotvornost.
Letos bo osrednja državna proslava ob dnevu reformacije potekala na predvečer praznika v ljubljanskem Cankarjevem domu. Spremljate jo lahko preko prvega programa nacionalne televizije ob 20. uri. Slovesnost, naslovljena Hiša odprtih misli, bo posvečena pomenu knjig in knjižnic kot prostorov odprtosti in dialoga. Proslavo bo s slavnostnim nagovorom odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Dan reformacije nas tako vsako leto znova spominja, da je branje dejanje svobode in da je jezik, v katerem beremo, pišemo in mislimo, naš skupni dom. Vstopimo vanj z radovednostjo, odprtostjo ter spoštovanjem do besede, ki nas povezuje in gradi kot narod.
