Poletje ob morju prinaša veliko prijetnega: kopanje, sprehode, delo na vrtu in več časa, ki ga preživimo na prostem. Prav v tem obdobju pa je tudi koža bolj izpostavljena soncu, morskim ožigalkarjem, žuželkam in rastlinam, ki lahko povzročijo neprijetne reakcije. O tem, kako ukrepati ob najpogostejših poletnih težavah s kožo in kdaj je potreben obisk zdravnika, smo se pogovarjali s Katarino Šmuc Berger, spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola.
Kako pravilno ukrepamo, če nas opeče sonce, in kdaj je zaradi sončne opekline smiselno obiskati zdravnika?
»Ob sončni opeklini se čim prej umaknemo s sonca, opečeno kožo hladimo s hladnimi obkladki (leda ne nanašamo neposredno na kožo), mažemo z vlažilnimi geli in poskrbimo za zadosten vnos brezalkoholne tekočine. Mehurjev ne prediramo, kože pa nekaj dni ne izpostavljamo soncu. Obisk zdravnika je potreben pri obsežnih mehurjih, močni bolečini, zvišani telesni temperaturi ali omotici, oziroma če se stanje v nekaj dneh ne izboljša.«
Zakaj pravimo, da ima koža spomin, in kakšne so dolgoročne nevarnosti sončenja?
»Pogosto pozabljamo, da je sončna opeklina dejanska vnetna poškodba kože. Spomin koži pripisujemo, ker se poškodbe zaradi UV-žarkov z leti kopičijo. Tudi če posledic ne opazimo takoj, sonce povzroča poškodbe DNK v kožnih celicah, ki se lahko sčasoma izrazijo kot prezgodnje staranje kože, pigmentne spremembe, gube in povečano tveganje za razvoj kožnega raka. Ponavljajoče se opekline, zlasti v otroštvu in adolescenci, povečujejo tveganje za razvoj kožnega raka, predvsem melanoma.«
Kako naj ravnamo, če nas v morju opeče meduza ali drug morski ožigalkar? Kaj priporočate za prvo pomoč na plaži?
»Ob stiku z morskim ožigalkarjem kožo najprej obilno speremo z morsko vodo. Morebitne ostanke lovk previdno odstranimo in pazimo, da delcev ožigalkarja ne zanesemo na druge dele telesa. Na plaži priporočamo umik v senco, hlajenje prizadetega mesta in izogibanje drgnjenju kože. Zdravniško pomoč je treba poiskati ob močni bolečini, večji kožni reakciji, težkem dihanju, omotici ali alergijski reakciji, zlasti pri otrocih in občutljivih osebah.«
Katere kožne reakcije pa lahko povzroči stik z rastlinami, zlasti v kombinaciji s soncem, in kako jih prepoznamo?
»Nekatere rastline lahko v kombinaciji s soncem povzročijo posebno obliko vnetja kože, imenovano fitofotodermatitis. Do reakcije pride, ko koža pride v stik z rastlinskimi sokovi ali eteričnimi olji, nato pa je izpostavljena UV-žarkom. Najpogosteje jo povzročajo limeta, zelena, fige, peteršilj ali nekatere travniške rastline. Na koži opazimo rdečino, pekoč občutek, mehurje ali temnejše lise, pogosto v nenavadnih vzorcih oziroma sledeh stika z rastlino. Spremembe se navadno pojavijo od nekaj ur do nekaj dni po izpostavitvi soncu. Pomembni so hlajenje kože, zaščita pred soncem in po potrebi pregled pri zdravniku, zlasti ob pojavu večjih mehurjev.«
Kaj svetujete pri pikih žuželk? Kako naj oskrbimo mesto pika in kdaj nas mora skrbeti?
»Po piku žuželke mesto pika najprej ohladimo, očistimo in po potrebi namažemo s pomirjevalnim gelom. Če je prisotno želo, ga previdno odstranimo. Pomembno je, da mesta ne praskamo, saj lahko pride do dodatnega vnetja ali okužbe. Blaga rdečina, oteklina in srbečica so običajna reakcija. Obisk zdravnika je potreben, če se pojavijo hitro naraščajoča oteklina, težko dihanje, omotica, slabost ali otekanje obraza in ustnic, saj gre lahko za hudo alergijsko reakcijo. Zdravniški pregled je smiseln tudi ob znakih okužbe ali zelo obsežni lokalni reakciji.«
Kako na kožo vplivata vročina in potenje? Kakšna oblačila in zaščita so poleti najboljša izbira za kožo?
»Vročina in potenje lahko dražita kožo, zlasti če je ta občutljiva, oziroma pri atopijskem dermatitisu ali aknah. Pogosto se pojavijo rdečina, srbečica, miliaria, poslabšajo pa se lahko tudi nekatere kožne bolezni. Dodatno draženje povzročata vlaga in trenje, predvsem v kožnih gubah. Povečana vlažnost lahko prispeva tudi k večji verjetnosti za nastanek nekaterih okužb kože. Poleti je zato priporočljivo nositi lahka, ohlapna, zračna in svetla oblačila iz naravnih materialov, kot sta bombaž ali lan.«
Katere napake pri negi in zaščiti kože poleti najpogosteje opažate?
»Najpogosteje ljudje podcenjujejo moč sonca in zaščitne kreme nanesejo premalo ali preredko. Pogosta napaka je tudi, da zaščito uporabijo le na plaži, ne pa med vsakodnevnimi opravili, športom ali sprehodi. Veliko ljudi pozabi na zaščito ušes, ustnic, lasišča in stopal. Poleti pogosto opažamo tudi pretirano sončenje, uporabo eteričnih olj, pilingov ali kislin tik pred izpostavljanjem soncu ter nezadostno hidracijo kože. Te napake lahko povzročijo draženje, pigmentne spremembe, prezgodnje staranje kože in povečajo tveganje za razvoj kožnega raka.«
In za konec: kaj naj vsebuje osnovna domača ali potovalna lekarna za hitro pomoč pri težavah s kožo?
»Vsebuje naj zaščitno kremo z visoko in širokospektralno UV-zaščito, pomirjevalni gel ali aloe vero za sončne opekline, antihistaminik proti srbenju in alergijskim reakcijam ter antiseptik za manjše rane in odrgnine. Koristni so tudi obliži, sterilne gaze, pinceta in hladilni obkladki. Sicer priporočamo še pršilo proti pikom žuželk, pripravek za nego po pikih ter osnovno vlažilno kremo za razdraženo kožo. Pri ljudeh z občutljivo kožo ali znanimi kožnimi boleznimi pa je smiselno imeti pri roki tudi terapijo, ki jo običajno uporabljajo.«
