Analiza odvrženih smeti ob cestah, ki so jo naredili Ekologi brez meja, vodi k sklepu, da bi bilo treba tudi v Sloveniji čim prej uvesti kavcijski sistem za embalažo pijač. Smeti ob cestah bi bilo za tretjino manj, če bi lahko potrošniki prazne pločevinke in plastenke vrnili v trgovine ali na druga zbirna mesta in zanje dobili denarno povračilo, podobno kot je na Hrvaškem.
V društvu Ekologi brez meja so se lani podali na ceste in na določenih odsekih analizirali, kaj vse se najde med odpadki. Ugotovili so, da bi tretjino smeti lahko preprečil kavcijski sistem; gre za pločevinke, plastenke in steklenice. Največkrat na cestnih bankinah končajo pločevinke.
Smetenje okoli cest se kar ne zmanjša
Čim prej je treba uvesti kavcijski sistem, ob teh podatkih zaključuje vodja raziskave Barbara Kirn, Ekologi brez meja. Kavcijski sistem bi potrošnike motiviral za pravilno ločevanje, saj bi, če bi prazno embalažo vrnili na določeno zbirno mesto, dobili povrnjeno kavcijo, ki so jo plačali ob nakupu pijače. »Podatki iz drugih evropskih držav so jasni: samo s pomočjo kavcijskega sistema lahko dosežemo najvišje stopnje ločeno zbranih odpadkov (čez 90 odstotkov) in – kar je še pomembneje – preprečimo uhajanje odpadkov v okolje, kjer privabljajo nove,« povzema tuje izkušnje Barbara Kirn.
Kolikšna bo kavcija?
Kavcijski sistem k pravilnemu ločevanju ne bi spodbujal le nemarnežev, ki smeti odmetavajo v naravo. Nagrajeval bi tudi vestne ločevalce, ki zdaj od pravilnega odlaganja plastenk, pločevink in steklenic v označene zabojnike nimajo nič, družbam, ki to embalažo reciklirajo, pa bi omogočil, da jo dobijo že ločeno zbrano.
Uvedba kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji ni več vprašanje, saj so poslanci lani spomladi to možnost zapisali v zakon o varstvu okolja. »Z gotovostjo lahko trdimo, da se bodo zbirale plastenke in pločevinke pijač, z določenimi izjemami pijač, ki bi lahko onesnažile materiale, namenjene v recikliranje,« sicer napovedujejo na ministrstvu, kjer še potekajo razprave, ali bi veljalo v sistem vključiti še katere druge materiale. »Po izkušnjah iz tujine lahko pričakujemo višino kavcije med 0,10 evra in 0,20 evra. Sicer bo višino kavcije določil upravljalec kavcijskega sistema,« dodajajo.
Prevzemna mesta bodo na prodajnih mestih pijač, na prireditvah ali lokacijah, kjer se zadržuje večje število ljudi, saj je treba mrežo zbirnih točk postaviti učinkovito in glede na vedenjske navade potrošnikov, pojasnjujejo na ministrstvu. Priprava zakonov in aktov, ki so še potrebni za to, da bo sistem zaživel v praksi, je časovno vezana na odločitev ustavnega sodišča o krovnem zakonu. Vseeno na ministrstvu predvidevajo, da bo možno te formalne korake narediti še letos. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da postane sistem operativen dve leti po tistem, ko izbrani upravljalec dobi dovoljenje za upravljanje kavcijskega sistema. Treba bo namreč vzpostaviti mrežo avtomatskega in ročnega zbiranja odpadnih plastenk ter pločevink, informacijski sistem, medijsko kampanjo o tem, kako bo sistem deloval. »Ker več držav uvaja kavcijski sistem, se pojavlja tudi težava pri dobavi avtomatskih naprav za sprejem odpadnih plastenk in pločevink pijač,« eno od morebitnih ovir za hitrejši začetek delovanja sistema izpostavljajo na ministrstvu.
Premostiti je treba številne izzive
Proizvajalci pijač, povezani v Združenje industrije pijač pri GZS Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, v kavcijskem sistemu vidijo številne dobrobiti za okolje in gospodarstvo, vendar menijo, da je treba pred njegovo uvedbo premostiti mnoge izzive. Na vprašanje, kakšen sistem si želijo, odgovarjajo, da morajo biti jasno definirani materiali (plastenke do treh litrov in pločevinke), cilj mora biti 90-odstotna stopnja vračanja za posamezni material, sistem mora delovati neprofitno in stroškovno učinkovito, vanj morajo biti vključeni tudi trgovci, prevzemna mesta pa morajo biti jasno definirana in locirana. »Proizvajalcem pijač kot osrednjemu sektorju je treba omogočiti pravičen in zakonit dostop do recikliranih materialov, ki jih zajema kavcijski sistem, vključno s prednostnim dostopom za recikliran material, ki je primeren za ponoven stik z živili,« še poudarja Petra Medved Djurašinović, sekretarka združenja.
Prispevek je povzet po članku novinarke Nives Krebelj: Kavcijski sistem bi deloval tudi v boju proti smetenju, objavljen v Primorskih novicah dne 23. 3. 2023.
Medobčinska uprava Istre
