Tudi po zaključku akcije The Plastic Free July, ki smo se ji pridružili v slovenski Istri, želimo spodbujati občane in obiskovalce, naj ne kupujejo ali ponujajo izdelkov, ki so izključno iz plastike, jo vsebujejo ali so oviti vanjo, ker so ti zelo obremenjujoči za okolje.
Največja težava je, da del odpadkov konča neposredno v naravi: na travnikih, cestah, v gozdovih, rekah in morjih, kar vpliva na zdravje vseh živih bitij in ne nazadnje povzroča škodo gospodarstvu. Med odpadki, ki ležijo na obalah, je največ plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Jedilni pribor, plastenke, cigaretni ogorki in vatirane palčke predstavljajo skoraj polovico vseh odpadkov v morju. Plastika v naravi razpada na mikrodelce, ki se z dežjem spirajo v podtalnico ali z rekami v morje. Med razpadanjem se izločajo strupene kemikalije, ki preidejo v našo hrano in pitno vodo. Od tod izvirajo tudi vse glasnejša svarila pred mikroplastiko.
Posledice današnjih navad, ko plastično embalažo enkrat uporabimo, nato pa zavržemo, je mogoče videti na obalah po vsem svetu. To so obenem vzroki, da je bilo v akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo ravnanje s plastiko opredeljeno kot ena izmed prednostnih nalog. Najboljša in najučinkovitejša rešitev pa je seveda preprečiti, da bi v oceane zašlo še več plastike.
Medobčinska uprava Istre
Vir: splet
