V plitvinah severnega Jadrana se skrivajo zanimivi podvodni vrtovi, kjer uspevajo morske trave. Ko te pokrijejo večje površine, ustvarijo tako imenovani morski travnik, ki zagotavlja hrano in zatočišče številnim morskim vrstam. Obenem so morske trave nepogrešljive za proizvodnjo kisika, njihova prisotnost pa je pokazatelj dobre kakovosti morske vode.
Morske trave so edine cvetoče rastline, ki so se iz kopnega »vrnile« v vodo in se popolnoma prilagodile življenju v morju. Podobno kot ostale cvetnice imajo koreninski sistem, steblo, liste, cvetove in plodove oziroma semena. So tudi dom mnogih morskih bitij, ki so odvisna od njih vsaj del svojega življenja (v morskih travah živijo raki, školjke, polži, morske vetrnice, morski konjički, morska šila in druge živali). Skrivališče pred plenilci nudijo tudi mladicam rib, ki lahko v zavetju goste travnate preproge rastejo do velikosti, ko se počutijo dovolj hitre, da lahko ubežijo svojim plenilcem. Veliko živalskih vrst v morsko travo odlaga jajčeca in v njej gradi gnezda. Obenem so morske trave nepogrešljivi člen prehranske verige, npr. morskih želv, salp in morskih ježkov.
Morski travniki pomembno prispevajo k proizvodnji kisika, saj tudi morske trave izvajajo proces fotosinteze: iz vode prevzemajo velike količine ogljikovega dioksida, ki ga skupaj z vodo in s pomočjo svetlobne energije pretvorijo v sladkorje in kisik. Rastlina sladkorje porabi za svojo rast in razvoj, preostali kisik pa sprošča nazaj v vodo in morska tla. Ta kisik nato potuje po vodnem stolpcu in ga bogati, kar omogoča preživetje številnim morskim organizmom, od drobnega planktona do velikih rib. Poleti, ko je sonce visoko in do morskih trav prodre veliko svetlobe, morske trave proizvajajo velike količine kisika. To lahko vidimo, ko se na površini listov začnejo nabirati majhni mehurčki, ki nato priplavajo na površje in prenesejo kisik tudi v atmosfero našega planeta.
Morski travniki so pravi čistilci morske vode. Njihovi gosti listi in zapleten koreninski sistem skupaj delujejo kot naravni filtri. Čistijo torej vodo in ohranjajo njeno prosojnost, ki omogoča, da več sončne svetlobe prodre globje v morje, kar spodbuja rast drugih rastlin in organizmov.
Nenazadnje pa morski travniki blažijo moč valov, medtem ko njihove korenine stabilizirajo morsko dno in zmanjšujejo erozijo obalnih območij. Hkrati absorbirajo in shranjujejo ogljikov dioksid, kar pripomore k zmanjšanju toplogrednih plinov v ozračju.
Listi morske trave v morju in na obalah še zdaleč ne pomenijo, da je morje umazano. Tako kot drevesa na kopnem tudi morske trave občasno odvržejo in obnavljajo svoje liste. Včasih se nam zdi, da nas ob dotiku s travo koža peče, vendar morska trava kopalcem ni nevarna. Neprijeten občutek povzročajo ožigalkarji (male morske vetrnice), ki včasih živijo na listih morske trave. Ta občutek izgine že po nekaj minutah.
Vir: Zavod YouSea
